Department of Labour logo for printing

Popular Links

Downloads

'O faiga fa'avae a falefaigAluega fa'avaitaimi 'ua aloa'ia (Recognised Seasonal Employer)(RSE)

Pepa o Mea Moni mo Galuega

O fa’amatalaga taua mo tagata faigaluega i Niu Sila i lalo o faiga fa’avae a Falefaigaluega Fa’avaitaimi ‘ua Aloa’ia (RSE).

Susu mai ‘i Niu Sila.  ‘O lou visa mo galuega faavaitaimi (RSE) e fa’ataga ai ona ‘e galue mo le Falefaigaluega Fa’avaitaimi ‘ua Aloa’ia ‘olo’o ofoina atu lau galuega se’ia fa’amuta pe fa’aleaogaina.  E iai tulafono a Niu Sila e fa’atatau i au aia tatau fa’atagata faigaluega ma mea e mafai ona ‘e faia.  E taua tele lou iloa o mea nei.

‘O Au Aia Tatau a’o faigaluega i Niu Sila

‘Olo’o i lalo ifo au aia tatau fa’aletulafono mo se tagata faigaluega i Niu Sila.

  • E tatau ona iai se maliliega tusitusia o lau galuega ‘ua lua malilie fa’atasi i ai ma lau falefaigaluega.  E tatau ona ‘avatu e lau pule sau kopi.  ‘O le maliliega o lau galuega e tusia ai lou totogi, tupe tipi ma isi aiaiga o lau galuega.
  • ‘O le maliega o lau galuega e tusia ai faiga ma aiaiga fa’apitoa o mea ‘e te maua e aofia ai mea e pei o itula ‘e te faigaluega ai, totogi o aso malolo ma ‘alauni o aso ma’i.  Teu sau kopi.
  • ‘O lau falefaigaluega e tatau ona faia se nofoaga faigaluega saogalemu mo ‘oe fa’atasi ai ma ni toleniga talafeagai, va’ava’aia ma mea faigaluega.
  • E iai le totogi 'amata a Niu Sila ua faatulaga le maualalo, ma e le tatau ona itiiti ifo lou totogi nai le totogi lena. 

O tausaga taitasi e toe iloilo ai na totogi amata pito maualalo. Ua iai faamatalaga e tusa o le totogi pito maualalo o loo iai i le taimi nei, pe a saili i le upega o fesootaiga a le Matagaluega o Leipa, le www.dol.govt.nz/er/pay.

O mea e tatau ona ‘e faia

  • E mafai ona ‘e faigaluega mo le falefaigaluega na’o i le galuega ‘olo’o ta’ua i luga o lau visa Faigaluega Faavaitaimi.
  • E mana‘omia lou faia o mea ‘uma e mana‘omia mai le konekarate na lua sainia ma lou pule.
  • E tatau ona mae’a ‘uma galuega na toleni ai ‘oe e lau falefaigaluega.
  • Ia mautinoa lou taunu’u i le taimi ‘ae le’i amataina galuega ma ‘ia fa’atuatuaina ‘oe i lau galuega ma taumafai ma le malosi.  ‘Afai e te le faatinoina au matafaioi e tusa ai ma le tulafono i le faiga o au galuega e ono fa’a’uma lau galuega.
  • Galue mautu ma va‘ai le tausiga o ‘oe. ‘Afai ‘e te le malamalama i se mea, ‘aua le ma ‘ae fesili i lau supavaisa. E le tatau ona ‘e ma i lenei mea ma ‘o le fa‘amoemoe o lau supavaisa ‘o le ‘avatu o fesili ‘aemaise lava o lea ‘e te fou mai i le galuega.
  • E tatau ona ‘e tu’ua Niu Sila pe’a mae’a lau galuega, po’o le taimi e ‘uma ai le aoga o lou visa Faigaluega Fa’avaitaimi  po’o le fa’aleaogaina o lau pemita.  ‘Afai ‘e te nofo e le tusa ai ma le tulafono i Niu Sila, e ono ‘ave’esea ‘oe ma fa’asa ona ‘e toe fo’i mai i Niu Sila mo le lima tausaga.

‘O mea e tatau ona faia e lau falefaigaluega

E totogi e lau falefaigaluega le ‘afa o lou pasese mai lou atunu’u i Niu Sila.

Afai o oe o se sitiseni, e masani lava ona e nofo i Tuvalu poo Kilipati, o le a totogi e lau falefaigaluega le ‘afa o lou pasese i le va o Fiti ma Niu Sila.

‘O lau Falefaigaluega Fa’avaitaimi e su’eina le mea ‘e te nofo ai ‘a’o ‘e iai i Niu Sila, ‘a’o lau matafaioi ‘o le totogi o le fale.

‘O tagata faigaluega fai mai e tatau ona fa’afaigaluega i tu’utu’uga ma aiaiga tutusa ma tagata faigaluega a Niu Sila.  ‘Ole’a totogi ‘oe e pei o tagata Niu Sila ‘olo’o faia galuega fa’apena ma le tulaga tutusa o le iloa.

O le a e matauina, e masani ona tele atu le totogi e maua e tagata faigaluega ua lava le tomai, nai lo tagata faigaluega fou. E tatau foi ona e maua se totogi e maualuga atu, pe a oo ina iai sou tomai ma e ausia nisi tomai e maualuluga atu.

I lalo o mea e mana’omia e le ‘Ofisa o Femalaga’iga Niu Sila e tatau i lou falefaigaluega ona:

  • ‘ia ‘aua ne‘i itiiti lou totogi nai le totogi o se sitiseni Niu Sila po’o se tagata nofo mau i le faia o galuega tutusa ma le tutusa o le tulaga o le iloa
  • ‘ia mautinoa le tu’uina atu o se polokalame e fa’amasani ai ‘oe
  • ‘ia mautinoa le talafegai o le mea ‘e te nofo ai
  • ‘ia ‘e maua ni fesoasoani mo le va’aiga o ‘oe, e pei o ‘au’aunaga ma fa’apotopotoga a le komiuniti e fesoasoani ‘ia te ‘oe i mata’upu tau i le soifua maloloina, fa’atau, ta’aloga ma le alu i le lotu
  • ‘ia mautinoa le iai o ta’avale mo lou  alu i le galuega ma toe fo’i mai, ‘avatu o fesoasoani i mea tau teugatupe
  • tu’uina atu o meafaigaluega mo le puipuiga o ‘oe pe’a mana’omia
  • ‘ia iai ni fale maopoopo (e pei o fale mamao ma vai mama)
  • ma ‘ia iai se fa’aliliu’upu (pe’a mana’omia).

Pe’a tutupu mai ni fa’aletonu

  • ‘Afai ‘ua iai ni lua fe’ese’esea’iga ma lau falefaigaluega e aofia ai le aofa’i o lou totogi po’o mea ‘o ‘e galue ai, taumafai ona fo’ia vave le mata’upu ma lau falefaigaluega po’o le taumulimuli i tu’utu’uga ‘olo’o i totonu o le maliliega o lau galuega.
  • ‘Afai ‘ua iai sou fa’afitauli fa’amolemole talanoa i lau falefaigaluega po’o le o va’aia la ‘outou vaega.  E le mafai ona fo’ia e tagata le fa’afitauli pe’a latou le iloaina.  ‘Afai ‘e te le ‘o fiafia i le tali, fa’afeso’ota’i lau Tagata Asiasi a le Leipa, po’o le Tagata ‘Ofisa  e Va’aia le Usita’ia o Tulafono.
  • Afai ua le mafai ona foia se faafitauli, e mafai e i laua/latou o loo aafia ona agai e faia se leleiga, a le i auaunaga faufautua a le Matagaluega o Leipa, pe faaaoga foi ni tagata faufautua tutoatasi. Afai e le foia ai lava le faafitauli, e mafai loa e pule o galuega poo tagata faigaluega ona agai atu i le Pulega o Faia tau Galuega mo se faaiuga.
  • ‘O Tagata Su’esu’e a le Leipa ma le Tagata ‘Ofisa  e Va’aia le Usita’ia o Tulafono i Falefaigaluega Fa’avaitaimi mai le Matagaluega o Leipa ‘ole’a mafai ona fesoasoani e fofo ni ou fa’afitauli o iai ma lau Falefaigaluega.
  • ‘Afai ‘ua fa’ate’a ‘oe ma lau galuega, e le talia lou nofo i Niu Sila.  ‘Afai e iai sau solitulafono i tulafono a Niu Sila, ‘ole’a fa’amuta lau galuega, ma e ono fa’atonuina ‘oe ‘e te tu’ua Niu Sila.

‘O malologa fa’aletausaga, malologa a tagata lautele ma aso ma’i

Aso malolo fa’aletausaga

  • ‘O tagata faigaluega fa’avaitaimi i Niu Sila e itiiti i le tausaga e latou te mauaina le valu pasene o totogi fa’aletausaga o le aofa’i ‘atoa ‘ae le’i tipiina le lafoga.  ‘O nisi falefaigaluega ‘ua tu’ufa’atasi le totogi o aso malolo ma lou totogi ta’ivaiaso ‘a’o isi e totogi atu i le taimi e ‘uma ai lau galuega.  ‘Afai e tu‘ufa‘atasi ma lou totogi fa‘alevaiaso, ‘ole‘a ‘e iloa le ‘ese mai lou totogi.  ‘O totogi o aso malolo o le totogi lava lea ma ‘o le ala lea e tipi ai le lafoga.  Mo se fa’ata’ita’iga:  'afai e $15 i le pusa ‘apu tumu lou totogi masani, ma e 40 au pusa tutumu i le fa’ai’uga o le vaiaso, ‘ole’a totogi ‘oe i le $600 mo le vaiaso.  ‘Afai ‘ua tu’u i ai ma lou totogi o aso malolo fa’aletausaga i lou totogi fa’alevaiaso, o lou totogi ‘ole’a iai e $648.  ‘O le $48 fa’aopoopo (o le valu pasene o le $600) e tatau ona ‘ese le fa’ailoaina o le totogi o aso malolo fa’aletausaga i luga o lau pepa fa’ailoa o lou totogi.

Aso malolo a tagata lautele

  • ‘Ole’a totogi fo’i ‘oe mo aso malolo fa’ailogaina e pa’u  tonu i le aso e masani ona ‘e faigaluega ai pe’afai e le ‘o se aso malolo.  E 11 aso malolo fa’ailogaina o Niu Sila i le tausaga.  ‘O aso la nei:  Kerisimasi (25 Tesema); Boxing Day (26 Tesema); Tausaga Fou (1 Ianuari); 2 Ianuari;  Waitangi  (6 Fepuari); Eseta (e ‘se’ese ‘uma aso i tausaga ta’itasi); Toetu Aso Gafua (e ‘ese’ese ‘uma aso i tausaga ta’itasi); ANZAC Day (25 Aperila); Aso Fanau o le Tupu Tama’ita’i (Aso Gafua 1 o Iuni); Labour Day (Aso Gafua 4 o Oketopa); ma le Aso Fa’amanatu o Itumalo (e fa’alagolago le aso i le pitonu’u ‘e te faigaluega ai.)
  • E le fa’amalosia  lou faigaluega i aso malolo fa’atulagaina a Niu Sila se’i vagana o ta’u mai e le maliliega a lau galuega e tatau ona ‘e faigaluega.  ‘Afai ‘e te faigaluega i se aso malolo fa’atulagaina, ‘ole’a totogi ‘oe i le itula ma le ‘afa o le taimi ‘e te galue  ai.  E le afaina pe totogi ‘oe i le totogi masani po’o se taimi fa’avaega.  Mo se fa’ata’ita’iga:  ‘afai o lou totogi masani e $15.00 i le itula, i le aso malolo e tatau la ona totogi ‘oe i le $22.50 i le itula  mai le $15.00 X 1.5 po’o le itula ma le ‘afa.
  • ‘Afai ‘e te galue i se aso malolo fa’atulagaina e pa’u i le aso e masani ona ‘e galue ai, e tatau ona ‘avatu e lau falefaigaluega sou aso tafao i se isi taimi.  E ta’ua lena mea o le “Aso Fetu’una’i”.  ‘Afai e le’i ‘avea ni ou aso fetu’una’i i le taimi e ‘uma ai lau galuega, e tatau ona totogi ‘uma atu aso na e lau falefaigaluega i le totogi masani pe’a o’o i lou aso mulimuli i le galuega.
  • E mafai ona fai se lua maliega ma lou pule e tuu lou aso malolo faalemalo se‘i ave i se isi aso, ae ia tusitusia lelei lena maliega, ma o le aso foi lea ua tuu i ai lou aso malolo, o se aso e masani ona e faigaluega ai.
  • ‘Afai ‘e te le faigaluega i se aso malolo o tagata lautele, a e o le aso e masani ona ‘e faigaluega ai, e tatau ona totogi ‘oe e lau falefaigaluega e pei ona masani ai.

Livi o aso ma‘i ma aso maliu

  • E ono loa masina talu ona ‘e faigaluega, ona maua loa lea o ou aso ma‘i e lima ma aso mo maliu e tolu. E fa‘ataga ai ona ‘ave ni ou aso ma‘i pe‘a ‘e ma‘i ma aso maliu pe‘a maliu se isi o lou ‘aiga ‘a‘o ‘e galue i Niu Sila.
  • Atonu e tapa oe ia avatu se pepa faamaonia mai le fomai i totonu o aso e tolu o loo ave ai ou livi ma‘i, ma e tatau i le pule o le galuega ona totogi ni tupe faaalu mo le mauaina atu o lenei faamaoniga.
  • I lalo o aiaiga mo Galuega Faavaitaimi (RSE), e tatau ona iai po ua faamaonia, o le a iai sau inisiua ua talia mo togafitiga faafomai, mo le umi lea e te nofo ai i Niu Sila.

Vaitaimi faata‘ita‘i

  • E mafai e oe ma lou pule ona lua malilie i se vaitaimi faata‘ita‘i e oo atu i le 90 aso. E tatau ona iai lenei maliega i totonu o lau maliega mo lau galuega ua uma ona saini, a o lei amata ona e faigaluega. Afai e faamalolo oe a o lei uma le vaitaimi faata‘ita‘i, e le mafai la ona e aveina se tagi e faapea e lei sa‘o le auala na faatea ai oe. E le mafai ona sili atu ma le faatasi se taimi e faafaigaluega ai oe i totonu o se vaitaimi faata‘ita‘i mo se kamupani lava e tasi.

Fa’amatalaga aoga

  • E tatau ona tusitusi ni au lava fa’amaumauga o aso ma itula na e faigaluega ai.  Siaki au tusitusiga ma le pepa fa’amaumau o lou totogi pe’a maua.
  • E mana‘omia e le ‘Ofisa o Lafoga le numera e faigaluega ai i Niu Sila. E fesoasoani atu lau falefaigaluega ina ‘ia e maua se numera, pe mafai ona ‘e fa‘afeso‘ota‘i le ‘Ofisa o Lafoga i le 0800 227 774 (telefoni e leai se totogi i Niu Sila).
  • E le mafai e lau falefaigaluega ma ‘oe ona suia aiaiga o lau maliliega i luga o galuega e aunoa ma se lua maliega fa’atasi.
  • ‘Afai e iai sau fesili e uiga i lou tulaga tau femalaga’iga po’o fa’avae a le Falefaigaluega Fa’avaitaimi ‘ua iloa, e mafai ona ‘e telefoni i le Femalaga’iga Niu Sila i le 0508 55 88 55 pe fa’afeso’ota’i lau Tagata Su’esu’e o le Leipa, Tagata ‘Ofisa e Pulea le Usita’ia o Tulafono  po’o le Pule o Mafutaga.
  • ‘A ‘e taumulimuli i tulafono tau femalaga‘iga ma galuega ‘a‘o ‘e iai i Niu Sila e ono mafai ona ‘e toe fo‘i mai e galue mo se Falefaigaluega Fa‘avaitaimi ‘ua Iloa pe‘a o‘o i le isi vaitau. E leai se tapula‘a o numera e mafai ai ona ‘e sau i Niu Sila e faigaluega i lalo o fa‘avae a Falefaigaluega Fa‘avaitaimi ‘ua Aloa‘ia pe‘a vala‘aulia atu ‘oe.

Mo au feso’ota’iga

‘Afai e iai ni au fesili po‘o ni fa‘afïtauli ‘a‘o ‘e galue i Niu Sila e mafai ona ‘e feso‘ota‘i i le Tagata Su‘esu‘e a le Leipa i lo outou pitonu‘u, Tagata ‘Ofisa e Va‘aia le Usita‘ia o Tulafono po‘o le Pule o Mafutaga. ‘O nei tagata ofisa ‘ole‘a mafai ona fesoasoani ma ‘avatu ni fa‘amatalaga ‘e te mana‘omia. E mafai ona ‘e feso‘ota‘i so‘o se tagata ofisa pe‘a telefoni i le 0800 20 90 20 (telefoni e leai se totogi i Niu Sila).